Poglej temo - HUDA GNILOBA �EBELJE ZALEGE :: Slovenski ljubiteljski �ebelarji (2025)

Huda gniloba- predpisani in prakti�ni postopki zatiranja in prepre�evanj

Huda gniloba je bakterijska bolezen pokrite �ebelje zalege, ki jo povzro�a bacil Paenbacillus larve. To je bacil, ki v neugodnih razmerah za svoj razvoj, tvori spore ali trose, ki so glavni problem pri zatiranju te bolezni. Trosi so namre� zelo odporni na zunanje vplive in v vosku ali medu ostanejo sposobni za oku�bo 50 let in ve�.

Bolezenski znaki so vidni le na pokrov�kih pokrite zalege, ki se spremenijo pribli�no mesec dni po tem, ko je li�inka obolela. Pokrov�ki celic v katerih so odmrle li�inke, so obi�ajno nagrizeni in imajo luknjice nepravilne oblike ali pa so celi in vdrti. V obeh primerih lahko iz celice z v�igalico izvle�emo rjavo-zeleno brezobli�no maso, ki se vle�e v tanke niti. Zanesljivo diagnozo potrdimo le z laboratorijsko preiskavo.

Bolezen se zatira po zakonu in spada na tako imenovano B listo bolezni. Sem spadajo praviloma ku�ne bolezni, katerih �irjenje se da prepre�iti z ustreznimi veterinarskimi ukrepi. Te bolezni povzro�ajo ekonomsko �kodo, ki se jo da zmanj�ati z ustreznimi veterinarskimi ukrepi, metode prepre�evanja so poznane in se jih da izvajati ( Zakon o veterinarstvu Ur. list �t. 33/5.5.2001). Uradno predpisani postopki za ugotavljanje, prepre�evanje in zatiranje bolezni so opisani v Navodilu (Ur. list �t. 82/8.10.1999). Poobla��ena veterinarska organizacija, je dol�na v primeru pojava suma bolezni nemudoma ukrepati in klini�no potrditi ali ovre�i sum bolezni. V ta namen je poobla��eni veterinar dol�an takoj, po pojavu suma, pregledati obolelo dru�ino in odvzeti dele sumljivega satja in jih poslati v laboratorijsko preiskavo na pregled. Nato opravi epizootiolo�ko poizvedovanje. To pomeni, da sku�a v pogovoru z �ebelarji iz bli�ine sumljivega �ebelnjaka, odkriti vse okoli��ine, ki so privedle do pojava bolezni in te informacije uporabiti pri sestavi strokovnega navodila za prepre�evanje �irjenja bolezni. V strokovnem navodilu, mora poobla��eni veterinar odrediti zaporo sumljivega �ebelnjaka in ostalih �ebelnjakov v polmeru 3 km od �ari��a oku�be oz. preletne razdalje, glede na konfiguracijo zemlji��a. To pomeni, da je v zaprtem podro�ju prepovedan vsakr�en premik �ebeljih dru�in. Ta prepoved velja do prenehanja bolezni in jo z odlo�bo odpravi veterinarski in�pektor. Poleg tega, poobla��eni veterinar predpi�e vse postopke, ki jih mora �ebelar izvesti po potrditvi suma bolezni v njegovem �ebelnjaku. V praksi �as od odvzema sumljivega materiala (satja), pa do laboratorijske potrditve suma, ni dalj�i od 24 ur, tako, da se predpisani ukrepi iz strokovnega navodila lahko za�nejo izvajati �e naslednji ve�er po pojavu suma bolezni. Sumljivi �ebelnjak se detaljno pregleda �e po prijavi suma tako, da se ukrepi za zatiranje lahko izvedejo v najkraj�em �asu. Po laboratorijski potrditvi suma bolezni, veterinarski in�pektor z odlo�bo nalo�i izvr�bo naslednjih ukrepov:

- klini�ni pregled vseh �ebelnjakov v krogu polmera 3 km od �ari��a oz. v preletni razdalji glede na obliko terena. Vsi �ebelarji v tem krogu so dol�ni omogo�iti poobla��enemu veterinarju pregled svojih �ebel.
- ne�kodljivo uni�enje vseh obolelih �ebeljih dru�in ter dezinfekcijo pribora in panjev. Pri tem delu navodila, bi rad poudaril, da se �teje kot obolela dru�ina, vsaka dru�ina v kateri najdemo vsaj eno spremenjeno oz. bolno celico.
- ne�kodljivo uni�enje �ebel in satja v panjih z nepremi�nim satjem. Ta del navodila pride v po�tev bolj izjemoma, ker skoraj vsi �ebelarji �ebelarijo v panjih z premi�nim satjem.
- ne�kodljivo uni�enje dotrajanih panjev, ne glede na tip. Za tak ukrep se odlo�i poobla��eni veterinar obi�ajno skupaj z �ebelarjem, �e ugotovi, da so panji �e tako dotrajani, da ne bi prenesli postopkov razku�evanja.
- prepoved reje brezmati�nih dru�in. Ta ukrep je predviden, da se prepre�i ropanje v oku�enem �ebelnjaku.V skrajnem primeru, se tako dru�ino omete, �e ne ka�e znakov bolezni, satje pa se pretopi. �e je dru�ina �e mo�na, se jo mora takoj sanirati - dodajanje nove matice, zdru�evanje, itd.
- prepre�evanje rojenja v oku�enem �ebelnjaku. Ta ukrep je najte�je izvajati dosledno po zakonu,�e posebno v rojilni dobi, zato priporo�am, da se roje shrani za 72 ur na temen in hladen prostor, nato pa se ga vsadi le na nove satnice,. Roj v tem �asu porabi ves s seboj prine�en med in je mo�nost pojava bolezni pri taki dru�ini neznatna.�e se nam zdi, da je roj po dveh dneh �e la�en, mu na mre�o zaboj�ka polo�imo nekoliko sladkornega testa. Tako o�i��en roj moramo takoj po vsaditvi v panj redno krmiti s sladkorno raztopino do izgradnje satja. Enako postopamo z najdenimi roji neznanega izvora. Ne lovimo rojev na staro satje, ker bo slej ko prej pri�lo do pojava hude gnilobe!
- �ebelnjak, panje in ves pribor razku�imo z ob�iganjem ali kuhanjem v 3% raztopini luga (3 kg lu�nega kamna na 100l vode-�as kuhanja je 20 minut). Za kuhanje panjev se je zelo dobro obnesejo predelane voja�ke kuhinje na kolesih.V takem kotlu lahko razku�imo cel panj, ne da bi ga pri tem obra�ali. Za dviganje panja pri tem postopku, uporabimo �elni plug na traktorju. Po kuhanju panj speremo s �isto vodo in osu�imo. Panji, ki imajo dele iz iverke , ne prenesejo kuhanja v lugu. Take panje, kovinsko orodje in vrednej�e leseno orodje razku�imo z natan�nim ob�iganjem s plinskim gorilcem. �ebelnjak poribamo z lugom,speremo s �isto vodo in nato po�kropimo z razku�ilom Virkon-S.

Prav tako tla okrog �ebelnjaka.
- prepoved pokladanja medu iz oku�enega �ebelnjaka �ebelam za hrano. Zaradi velike verjetnosti, da je med iz oku�enega �ebelnjaka onesna�en s sporami hude gnilobe, uporabljamo za prehrano �ebel le sladkor. Zelo koristno za vedenje o stanju v na�em �ebelnjaku, kar se ti�e hude gnilobe je, da damo v kontrolni pregled vzorec medu, ki ga odvzamemo pri prvem to�enju. Vzamemo med, ki se je nacedil iz pokrov�kov. To naredimo zlasti, �e smo �e imeli bolezen v �ebelnjaku ali, �e je v bli�ini �ari��e hude gnilobe.
- obvezen pregled po 45 dneh. Po 45 dneh po uni�enju bolnih dru�in, se opravi ponoven pregled vseh preostalih dru�in. V kolikor najdemo novo obolele dru�ine vse postopke ponovimo, �e pa ni novih primerov bolezni in je bila izvedena predpisana razku�ba �ebelarstva, se zapora ku�nega kroga ukine

Stro�ki diagnosti�nih preiskav, to je delo veterinarja in laboratorijske preiskave, gredo v breme dr�ave, vsi ostali postopki zatiranja , pa v breme skrbnika �ebel- to je �ebelarja.
Poleg navedenih obveznih ukrepov pri zatiranju in prepre�evanju hude gnilobe, bom navedel �e priporo�ene ukrepe. Najpomembnej�i od priporo�enih ukrepov se mi zdi redna izmenjava satja, zlasti plodi��nega. Z izlo�anjem starih satov odstranjujemo iz panja tudi spore hude gnilobe, ki se najpogosteje nahajajo v medenih vencih okrog zalege, poleg tega pa tudi spore noseme in poapnele zalege. �ebele, ki se izle�ejo iz novega satja, so ve�je in bolj odporne na bolezni. Vsako leto naj bi �ebelja dru�ina obnovila vsaj 1/3 satja v plodi��u.

Zelo va�en ukrep je tudi ta, da v �ebelnjak ne prina�amo ni�esar, kar bi lahko bilo oku�eno s sporami hude gnilobe. �e kupimo rabljene panje in orodje, moramo ves ta inventar pred uporabo prekuhati v lugu ali vsaj temeljito mehani�no o�istiti in nato ob�gati s plinskim gorilcem. Tudi svoje orodje in panje ob�asno razku�imo na tak na�in. Zelo nevarna za prenos hude gnilobe, so to�ila za med, �e jih uporablja ve� �ebelarjev in jih po uporabi ne razku�ujejo.

Tudi z nakupom �ebel in satja iz nepreverjenih �ebelarstev, se zelo rado dobi povrhu �e hudo gnilobo. Pred vsakim takim nakupom, se je potrebno prepri�ati, ali so �ebelarstva, kjer kaj kupujemo, prosta ku�nih bolezni, �e posebej hude gnilobe.

Ne postavljajmo �ebeljih panjev v bli�ino smeti��, ker v odvr�eni embala�i za med �ebele pogosto najdejo ostanke medu, ki po tujih podatkih v veliki ve�ini primerov vsebuje spore hude gnilobe.

Zelo pomemben ukrep, je tudi agilno delovanje �ebelarskih dru�tev. Le-ta naj bi zdru�evala �im ve� �ebelarjev. Tako je preglednost nad stanjem �ebel na dolo�enem podro�ju veliko bolj�a. Veliko hitreje in bolj organizirano potekajo akcije zatiranja vseh �ebeljih bolezni, ve�ji je red na pasi��ih, strokovno znanje organizirani �ebelarjev je ve�je, la�je se sanirajo zapu��eni �ebelnjaki, ki so stalen in zelo nevaren vir oku�b. Sploh je ropanje, posebno tihi rop najpogostej�i na�in prenosa hude gnilobe. Zato je medsebojno obve��anje in sodelovanje med sosednjimi �ebelarji pri prepre�evanju ropanja najpomembnej�a preventivna dejavnost pri nadzoru nad hudo gnilobo.

S skrbjo, da imajo �ebelje dru�ine vedno dovolj hrane v panju in dostop do �iste vode in z rednim odpravljanjem varoe, bomo imeli mo�ne in na vse bolezni bolj odporne �ebele. .

Nazadnje urejal/a �elar 16 Feb 2015 07:11; skupaj popravljeno 3 krat

Bolezen se lahko raz�iri tudi na pasi��ih, na katerih se zbira veliko �tevilo �ebeljih dru�in, �e so med njimi bolne dru�ine. Znotraj �ebelnjaka bolezen po navadi raz�irja �ebelar sam s tehnolo�kimi posegi, kot so menjavanje satja med dru�inami, narejanje novih dru�in, krmljenje �ebel z oku�enim medom, pa tudi uporaba oku�enega orodja itd.

Zdravljenje
Po zdaj veljavni zakonodaji, ki hudo gnilobo uvr��a med posebej nevarne bolezni, zdravljenje bolnih dru�in ni dovoljeno.

Zatiranje
Bolne dru�ine praviloma za�veplamo in v celoti uni�imo z ognjem. V izjemnih primerih, ki jih dolo�i veterinar, lahko bolne dru�ine pretresemo in pred uni�enjem izto�imo med. Panje, �e so �e uporabni, in drugo �ebelarsko orodje razku�ujemo s kuhanjem v 3 % raztopini luga ali z ob�iganjem s plinskim gorilnikom. Ogro�ene dru�ine v oku�enem �ebelnjaku kontroliramo najprej 30 dni po izvedbi vseh, z odlo�bo pred pisanih postopkov, in to toliko �asa, dokler bolezen ni dokon�no ozdravljena. Vse klini�ne preglede oku�enih in ogro�enih �ebelnjakov izvaja veterinarska slu�ba NVI VF.

Preventiva
Za uspe�no prepre�evanje pojava hude gnilobe sta zelo pomembna dosledno izvajanje preventivnih ukrepov in higiena v �ebelnjaku. V �ebelnjak ne prina�amo nepregledanih �ebeljih dru�in in ne lovimo pobeglih rojev, �e zlasti ne na staro satje. Med rednimi opravili v panju vedno pregledamo tudi pokrito zalego. Pri pojavu ropa ukrepajmo takoj! Za kar najhitrej�e odkritje izvora ropa se pove�imo s sosednjimi �ebelarji, saj moramo rop �im prej ustaviti!

V kon�ni fazi imajo �kodo vsi �ebelarji, katerih �ebele so vpletene v rop! Izpraznjene, �e rabljene panje, moramo pred vnovi�no naselitvijo obvezno temeljito o�istiti voska in propolisa ter jih ob�gati s plinskim gorilnikom. Medu ne uporabljajmo za prehrano �ebel, �e zlasti, �e ne vemo, ali ne vsebuje morda tudi spor hude gnilobe. Za ta namen je zato primernej�i sladkor. Roje, svoje ali tuje, vedno za 72 ur postavimo v karanteno (hladno in temno klet), potem pa jih stresemo v razku�ene panje in na novo satje. Stare satnike raje za�gemo, stare satnice pa damo pretopiti poobla��enim topilnicam voska, ki ga ustrezno sterilizirajo in tako uni�ijo tudi spore hude gnilobe. Redno po�iljajmo v laboratorijski pregled med oz. zimski drobir.

Izto�enih in medenih satov ne dajajmo �ebelam v �i��enje zunaj panjev. Pazimo na osebno higieno in redno razku�ujmo orodje, tla in okolico �ebelnjaka. Za red na pasi��ih morajo poskrbeti �ebelarska dru�tva, ki z njimi upravljajo, v pomo� pa jim je tudi veterinarska slu�ba. Oboji morajo sodelovati tudi pri evidentiranju in sanaciji zapu��enih �ebelnjakov, ki so pogosto izvor hude gnilobe.

V primeru, da na �ebelji zalegi opazite
kakr�nekoli spremembe, opisane v
tem zapisu, o tem takoj obvestite
pristojnega veterinarja - strokovnega
sodelavca NVI-ja.
________________________________________
�ebele mo�no izra�enim �istilnim nagonom, lahko z odstranitvijo odmrlih li�ink same ustavijo razvoj bolezni. V nasprotnem primeru se za�ne bolezen neustavljivo razvijati, izle�e se vedno manj �ebel in nazadnje dru�ina propade. Celoten razvoj bolezni poteka pod pokrovcem, zato so znaki vidni �ele po mesecu dni od za�etka bolezni. Najpogostej�i znak bolezni so preluknjani pokrovci pokrite zalege. To socelice, ki so jih �ebele sku�ale o�istiti, a jim to ni uspelo. Drugi, prav tako zelo zna�ilen znak, so vdrti pokrovci nad bolno zalego. �e gre za zelo hudo oku�be, zaradi �esar hkrati propade veliko �tevilo li�ink, lahko zaznamo v panju zna�ilen vonj po starem znoju ali mizarskem kleju. Zelo zna�ilen in navadno prvi znak, da z zalego nekaj ni v redu, je pojav presledkaste zalege. �e so dru�ina zdrave, je pokrita zalega strnjena, tako da med pokritimi celicami ni praznih celic. Pri bolnih dru�inah pa veliko celic ostane pokritih tudi �e potem, ko bi se morale iz njih �e izvaliti �ebele. Tako med praznimi celicami najdemo posami�ne, neizle�ene pokrite celice, ki imajo po navadi spremenjene pokrovce. �e je takih celic ve� kot deset odstotkov, govorimo o presledkasti zalegi, ta pa je znak obolenja. Spremenjene celice moramo odpreti z zobotrebcem in preveriti njihovo vsebino. �e je vsebina sluzasta, rjavo zelenkaste barve in se vle�e v tanke niti, je to skoraj vedno znak hude gnilobe.

Omenjeni znaki so zlasti dobro vidni zgodaj jeseni, ko ni ve� veliko zalege. Kadar najdemo pokrite celice, ki so po odprtju na videz prazne, je to lahko znak zastarane hude gnilobe. Gnila li�inka se namre� v dveh mesecih posu�i v plo��ato krasto na dnu celice, to pa lahko vidimo le, �e sat pogledamo pod dolo�enim kotom. Take kraste ne moremo odtrgati od podlage, �e pa v celico nakapamo nekaj kapljic mla�ne vode, bo krasta znova nabreknila v vle�ljivo sluz, ki je zna�ilna za hudo gnilobo.

Zgodovina
Bolezen je avtohtona, se pravi, da se pri nas pojavlja �e celotno obdobje obstoja �ebel. Prvi pisani viri jo omenjajo �e v antiki, zelo dobro jo je v svojih knjigah opisal tudi Anton Jan�a. Ta bolezen je opisana tudi v vseh poznej�ih �ebelarskih knjigah, in to vedno bolj popolno, kot se je pa� pove�evalo znanje �ebelarskih in drugih strokovnjakov.

Povzro�itelj
Povzro�itelj bolezni je Penbacillus larvae, pali�ast bacil, dolg 2�5 mikronov in �irok 0,6�0,8 mikrona. Je sporogen, to pa pomeni, da tvori spore ali trose, ki so zelo trdo�ivi. V vosku ali propolisu pre�ivi tudi do 50 let. Spore so pribli�no za polovico manj�e kot veg- etativna oz. �iva oblika. Vegetativno obliko uni�ujejo �e obi�ajna razku�ila in nekateri antibiotiki, spore pa le 10 minut trajajo�e kuhanje 3�5 % raztopine lu�nega kamna pri 100 �C ali pa neposredno ob�iganje s plamenom plinskega gorilnika.

Znaki bolezni
Huda gniloba �ebelje zalege je bolezen pokrite zalege. Obolevajo samo li�inke, odrasle �ebele pa bolezen zgolj prena�ajo. Li�inke se najpogosteje oku�ijo s hrano prek prebavnega trakta, mogo�a pa je tudi oku�ba zaradi vboda varoje. Ko spore s hrano prispejo v prebavila, mirujejo, dokler li�inka jemlje hrano, ko li�inka doraste in jo �ebele pokrijejo, pa v prebavilih li�inke nastanejo ustrezne razmere za razvoj bacila, ki se v pribli�no petih dneh razmno�i v takem �tevilu, da li�inka odmre in za�ne gniti. �ebele, ki zaznajo vonj odmrle li�inke, celico odprejo in ostanke mrtve li�inke odnesejo iz panja.

Diagnoza
Huda gniloba ima zelo zna�ilne klini�ne znake, zato diagnoza po navadi ni problem. Popolnoma to�no diagnozo pa vendarle lahko dolo�i le laboratorij na podlagi bakteriolo�ke preiskave spremenjenih li�ink.

Diferencialna diagnoza
Klini�ni znaki hude gnilobe so zelo zna�ilni, tako da jih skoraj ne moremo zamenjati z drugimi boleznimi. Mogo�a je pravzaprav le zamenjava z evropsko ali pohlevno gnilobo, vendar se pri tej znaki bolezni pojavljajo �e pri odkritem leglu, in �e to po navadi le spomladi, �e se pojavijo nenadne ohladitve.
Povzro�iteljev evropske gnilobe je ve� in ne tvorijo spor. Razpadle li�inke pri pohlevni gnilobi zelo smrdijo, zato je ta vonj lahko zaznaven.

Druga bolezen, ki se ka�e s spremembami na pokrovcih zalege, je poapnela zalega. Tudi pri tej so pokrovci delno nagrizeni, vendar je li�inka pod njimi spremenjena v belkasto, trdo mumijo, ki pozneje postane �rna zaradi spor, ki nastajajo na njej.

�irjenje bolezni
Bolezen se lahko �iri med panji v enem �ebelnjaku ali med sosednjimi �ebelnjaki. Bolezen se iz enega �ebelnjaka v drugega najpogosteje �iri z ropom.

Bolne dru�ine oslabijo in ne varujejo ve� vhoda v panj, zato sosednje �ebele take dru�ine kmalu odkrijejo in jih izropajo. Z naropanim medom pa si v svoje panje zanesejo tudi spore hude gnilobe in tako se bolezen raz�iri naprej.

Zelo pogosto se bolezen razna�a tudi s prodajo bolnih dru�in, z roji neznanega izvora, z nakupom oku�enega satja ali iz opu��enih �ebelnjakov

Nazadnje urejal/a �elar 12 Feb 2015 11:58; skupaj popravljeno 2 krat

Huda gniloba �ebelje zalege (Pestis apium) je raz�irjena ku�na in trdovratna bolezen pokrite �ebelje zalege. Povzro�a jo sporogena bakterija Bacillus larvae. Oku�ene li�inke v pokriti zalegi gnijejo in odmirajo, zato se v �ebelji dru�ini izlega vedno manj �ebel, tako da dru�ina v za�etku postopoma, pozneje pa hitro slabi in nazadnje propade.

Povzro�itelj se v zunanjem okolju spremeni v zelo odporno sporo, ki ohrani ku�nost ve� desetletij.

Sode� po Aristotelovih in Plinijevih zapisih so to bolezen poznali �e v starem veku. Tudi na� veliki �ebelar Anton Jan�a je priporo�al, naj oku�ene dru�ine spravijo v obliko roja in jih pustijo nekaj �asa brez hrane, nato pa jim priskrbijo novo bivali��e.
Leta 1904 je White potrdil bakterijski izvor bolezni in jo poimenoval ameri�ka gniloba, istega leta je to v �vici ugotovil Burri, Massen pa leta 1906 v Nem�iji.

POVZRO�ITELJ:

Bacillus larvae White je gramsko pozitivna bakterija, gibljiva v vegetativni obliki, dolga 2 do 5 in �iroka 0,5 do 0,8 mikrometra. V neugodnih razmerah vegetativna oblika preide v ovalne spore, velike 0,4 do 0,7 x 1,1 do 1,9 mikrometra.

Spore povzro�itelja so izredno odporne proti nizkim in visokim temperaturam, son�ni svetlobi, izsu�itvi, normalnim razku�ilom in ostanejo sposobne oku�be v zunanjem okolju ve� desetletij. Razpr�ene v vodi ali medu pri temperaturi 100 �C se uni�ijo po 14 minutah. V suhem vro�em zraku sterilizatorja pri temperaturi 100 �C spore po osmih urah niso bile uni�ene.

Temperatura 120 �C jih uni�i v nekaj minutah, v vosku pri 120 �C pa v 20 minutah. Na suhem terenu ostanejo vitalne sedem mesecev, v starem satju ostanejo spore ku�ne tudi 35 let.
V nekaj urah jih uni�i 5 do 10% formalin, 20 % formalin pa v 30 minutah. V vro�i raztopini 10% formalina propadejo spore v treh urah, pod plamenom spajkalke pa v trenutku. Etilen oksid uni�i spore v 15 do 24 urah, ultravijoli�ni in X-�arki pa v 15 minutah.

NA�IN OKU�BE, �IRJENJE IN RAZVOJ BOLEZNI:

Bolezen se �iri s sporami, ki pridejo v li�inke s hrano ali z zajedavcem Varroa jacobsoni. Pri opravilu �ebel v panju (hranjenje zalege, �i��enje celic, odkrivanje in odstranjevanje odmrlih li�ink in bub) se �ebele oku�ijo s sporami in jih prena�ajo. Najpogosteje se oku�ijo �ebele, ki ropajo v sosednjih dru�inah in po smetnjakih stikajo za ostanki medu.
Spore se razna�ajo z vsemi predmeti, �ivalmi, ljudmi, ki pridejo v stik s ku�ivom. Spore hude gnilobe �ebelje zalege po �ebelnjaku najpogosteje razna�ajo �ebelarji sami (ob preme��anju in menjavanju oku�enega satja, zdru�evanju oku�enih dru�in, hranjenju �ebeljih dru�in z oku�enim medom, cvetnim prahom in s �ebelarskim orodjem...).

V panju lahko spore prena�a tudi vo��eni molj, Galleria mellonella, ki se hrani z voskom, s svojimi iztrebki pa �iri spore. V. jacobsoni s sesanjem hemolimfe vna�a bakterije in viruse v li�inke in �ebele.

Pripomniti ka�e, da na matici in njenih spremljevalkah lahko najdemo spore, vendar ne v tolik�nem �tevilu, da bi povzro�ale bolezen. Pa� pa se bolezen �iri s satnimi osnovami, izdelanimi iz oku�enega voska, ki niso zadostno toplotno obdelane.

Prenos bolezni je mogo� z roji, ropom, hranjenjem oku�enega medu in prevozom oku�enih �ebeljih dru�in na pa�o. Oku�ene dru�ine imajo najve� spor v medu, manj v vosku, �e manj pa v cvetnem prahu. �tevil�no je pred panji na tleh najmanj ugotovljenih spor.

Za bolezen so dovzetne li�inke v fazi jemanja hrane. Oku�ijo se skozi usta. V �revesju se spora preoblikuje v vegetativno obliko. V tej obliki se bakterije selijo prek �revesja v obmo�je z ve� kisika, prek tkiv in hemolimfe li�inke, s tem pa povzro�ajo septikemijo. Bolezen nastane v stadiju stegnjene li�inke, ki se spremeni v rumenkastorjavo gmoto. Potek bolezni je po�asen. Li�inke odmrejo po pokritju celic.

Nekatere dru�ine so odpornej�e kot druge. �e se pojavi mno�i�no obolenje, opa�amo �ebelje dru�ine, ki niso obolele. Odpornost naj bi povzro�ili tile dejavniki:
* Sposobnost �ebel pri zgodnjem odkrivanju oku�enih li�ink v tistem obdobju, ko se �e lahko odstranijo iz celic.
* Sposobnost �ebel delavk, da se mehani�no re�ijo spor.
* Proventrikul deluje kot filter in pri odpornih �ebelah prepu��a ve�je �tevilo spor, ki prehajajo �ez te ovire. Z izlo�anjem blata zunaj panja se �ebele znebijo izvora oku�be.
* Ve�ja fiziolo�ka odpornost li�ink.
* Protibakterijsko delovanje mati�nega mle�ka.

Za izbruh bolezni je po razli�nih avtorjih potrebno razli�no �tevilo spor - od nekaj pa vse do 50 milijonov.

Woodrow je ugotovil, da je za li�inko, starej�o od dveh dni, za oku�bo potrebnih milijon spor, za tako, ki je stara do 24 ur, pa zado��a samo deset spor. Ta razlika v odpornosti proti bolezni je odvisna od starosti li�inke in virulence povzro�itelja.

[b]KLINI�NA ZNAMENJA
hude gnilobe �ebelje zalege so:
presledkasta zalega, celi�ni pokrov�ki so vdrti, s temnej�imi lisami posebno v spodnjem delu, pogosto preluknjani in nagrizeni od �ebel, ki ho�ejo odstraniti odmrle li�inke.
Takoj ko li�inka odmre, se za�nejo spremembe barve in oblike pokrov�kov celic. Ta ni ve� izbo�en kot pri zdravi zalegi, povr�ina postane neravna in se vdre. Propadla li�inka se prilepi na notranjo stran pokrov�ka in steno celice. Oku�ene li�inke zgubijo svojo biserno belo barvo, postanejo rumenkaste, mlahave in brez leska, nato pa temne le�nikove barve in gnojno vle�ljive konsistence. �e v to maso vtaknemo zobotrebec, se vle�e kot lepilo - to pa je najzna�ilnej�e znamenje bolezni. Ko se odmrla li�inka osu�i zaradi izhlapevanja teko�ine, se pojavi krasta, ki se tesno prilepi na spodnjo steno celice. Zna�ilen vonj povzro�ajo hlapne ma��obne kisline, ki se zadr�ujejo na satju. Bolezen najla�je odkrijemo jeseni, ko se zdrava zalega izle�e, ostanejo pa celice, kjer je zalega odmrla.

UGOTAVLJANJE:

Na podlagi zna�ilnih klini�nih znamenj posumimo na hudo gnilobo �ebelje zalege. Ker se bolezen zatira po zakonu, moramo ob sumu na hudo gnilobo poklicati poobla��enega veterinarja, ki vzame vzorec za laboratorijsko preiskavo.
Vzorec za preiskavo je spremenjena zalega, in to cel sat ali njegov kos, po mo�nosti brez medu. Z mikroskopskim pregledom razmaza spremenjene li�inke inz izolacijo B. larvae na goji��u pa lahko potrdimo diagnozo.
Strokovnjaki se vedno bolj ukvarjajo z ugotavljanjem spor B. larvae v medu. Ugotavljanje prisotnosti spor v medu utegne biti pomembno pri zgodnjem odkrivanju hude gnilobe �ebelje zalege.

PREPRE�EVANJE IN ZATIRANJE:

Za zatiranje bolezni je najpomembnej�e prepre�evanje pojavov klini�nih znamenj hude gnilobe �ebelje zalege, kar dose�emo z zmanj�evanjem �tevila spor B. larvae v �ebelarstvu:
1. �ebelar ne sme obiskovati tujih sumljivih �ebelnjakov brez poprej�nje za��ite (PVC vre�ke na obutvi, ki jih po kon�anem pregledu zavr�emo, ali obutev, ki jo lahko brez �kode razku�imo, delovna halja, ki jo prekuhamo, in uporaba gumiranih rokavic oz. rokavic za enkratno uporabo).
2. Vzdr�evanje higiene v �ebelnjaku:
* ve�kratno umivanje rok z navadnim milom in toplo vodo;
* pred vsakim razku�evanjem �ebelarskega pribora in panjev je najpomembnej�e, da temeljito mehani�no odstranimo vso nesnago (vosek, propolis in med), ki jo obvezno se�gemo, da ne pride v stik s �ebelami;
* ob�asno razku�evanje panjev, orodja in �ebelnjaka (nerjave� material - razen plastike) z vro�o 3% raztopino natrijevega ali kalijevega luga; umetne in rjave�e materiale pomijemo z vro�o vodo (70 �C) in detergentom pod tlakom 20 barov, lesene materiale pa pod tlakom 70 barov.
3. V �ebelnjak ne prina�amo ni�esar, kar bi bilo lahko oku�eno s sporami B. larvae.
* �ebeljih dru�in brez preverjenega zdravstvenega stanja;
* �e uporabljenega orodja in opreme, ne da bi oboje prej razku�ili;
* medu in poga� z medom brez poprej�njega pregleda na spore B. larvae,
* satja iz nekontroliranih topilnic voska.
4. Najdene roje za 72 ur postavimo v teman hladen prostor, nato jih pretresemo v razku�en panj na nove satnice.
5. Prepre�ujemo ropanje �ebel.
6. Izogibajmo se postavljanju �ebelnjakov blizu odlagali�� odpadkov, na katerih so lahko tudi ostanki oku�enega medu.
7. �im pogosteje obnavljamo satje (na tri do �tiri leta).
8. Satje iz bolnih oz. sumljivih dru�in je treba uni�iti in ne prestavljati v druge �ebelje dru�ine.
9. Vosek topimo pri temperaturi 120 �C 30 minut.
10. Po to�enju, �e je mo�no, vra�amo izto�eno satje v dru�ino, iz katere je bilo vzeto.
11. �i��enje satja in orodja ne prepu��amo �ebelam.
12. Vsak mesec pregledamo zalego na vsem zale�enem satju.
13. Obvezna registracija �ebelarjev in uvajanje vseh �ebelarjev za�etnikov z minimalnim temeljnim znanjem o �ebelarjenju in ku�nih boleznih �ebel.
14. Za�etnikom pomagajmo �ebelariti z roji, jim ponudimo opremo in panje, ki so zanesljivo razku�eni.
Ob pojavu suma ali klini�nih znamenj hude gnilobe �ebelje zalege je obvezna prijava bolezni pristojni veterinarski slu�bi (laboratorijski pregled satja in identifikacija povzro�itelja), ki nadzira tudi zdravljenje in zatiranje bolezni. Slabotne in mo�no oku�ene dru�ine je po zakonu treba uni�iti ne�kodljivo za okolico. Postopek je tak�en: pozno zve�er, ko se vse �ebele vrnejo v panj, nepredu�no zapremo bolne dru�ine, za�veplamo �ebele in zalego. Drugi dan mrtve �ebele in satje z mrtvo zalego in medom za�gemo ter zakopljemo v globoko jamo.

Za razku�evanje oku�enih panjev in �ebelarskega pribora poleg vro�e raztopine 3 % natrijevega ali kalijevega luga, ob�iganja s plamenom spajkalke lahko uporabljamo tudi gama sevanje s kobaltom -60.

Avtorica: mag. Mira Jenko Rogelj

Nazadnje urejal/a �elar 06 Feb 2015 17:27; skupaj popravljeno 1 krat

Od petka v okolici Velenja veljajo posebni ukrepi
14. april 2012
Ljubljana - MMC RTV SLO

V panjih, oku�enih z bakterijo, ki povzro�a t. i. gnilobo �ebelje zalege, gnijejo in odmirajo li�inke �ebel, �ebelje dru�ine pa zato slabijo in lahko celo propadejo.
Od petka posebni ukrepi veljajo v okolici Velenja, kjer so odkrili en oku�en �ebelnjak, �e nekaj jih je na �ir�em celjskem obmo�ju. Tako so tudi v okolici Vojnika naslednji posebni ukrepi: zapora vseh oku�enih �ebelnjakov, prepoved premika �ebeljih dru�in, �ebel in matic, pa tudi �ebelarskega pribora in orodja, v polmeru treh kilometrov, kjer stoji oku�eni �ebelnjak.
Gre za pomembno opozorilo, saj je bolezen ku�na in zelo trdovratna. Zanjo je predpisano obvezno prijavljanje veterinarski stroki. "Vsi �ebelarji so pod nadzorom, vse �ebele je treba pregledati," pravi �ebelar Franc �olar iz La�kega.

Direktorica veterinarske uprave Vida �adoni� �peli� pojasnjuje: "�e je oku�ba huj�a glede na intenzivnost oku�be, gre za pretesanje panjev, �e je oku�ba huj�a, tudi se�igajo panje, pribor, uni�ujejo."

Takole opisuje hudo gnilobo �ebelje zalege �ebelar �olar iz La�kega: "To je odmiranje �ebelje zalege v satju. Nove �ebele se ne izvaljujejo, ker odmirajo v celicah, in seveda dru�ine po�asi hirajo in propadajo."
"Najbolj pomembno je, da bolezen ni nevarna za ljudi"
�ebelarji so iz leta v leto bolj ozave��eni. Kdo pa pla�a stro�ke, ki jih bolezen povzro�i? �adoni� �peli�eva poudarja: "Vse stro�ke krije prora�un Republike Slovenije, �e �ebelar pravo�asno obvesti uradnega veterinarja". �ebelarji, ki bolezni �ebel skrivajo, pa morajo stro�ke pokriti sami. "Najbolj pomembno pa je, da bolezen ni nevarna za ljudi, med in medene izdelke," je �e dodala.

�olar je �e pojasnil, da �ebele v soboto zaradi de�ja niso zapu��ale panjev, kar je dobro, saj se bolezen ne �iri, po drugi strani pa je to za �ebelarje in �ebele same slabo. Zagotovo pa so zaskrbljeni tudi lastniki vseh 24 �ebelnjakov po Sloveniji, kjer razsaja huda gniloba.

Huda gniloba �ebelje zalege je ena od najnevarnej�ih bolezni, ki ogro�ajo na�e �ebele in �ebelarstvo. Bolezen se zatira po zakonu. Uradno predpisani postopki za ugotavljanje, prepre�evanje in zatiranje bolezni so opisani v Pravilniku o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obve��anje in prepre�evanje hude gnilobe �ebelje zalege (Pestis apium) (Uradni list RS, �t. 119/06 in 38/07).

Iz panja v panj bolezen prena�a sam �ebelar in sicer z oku�enim satjem, medom, orodjem in rokami. Iz �ebelnjaka v �ebelnjak pa se bolezen prena�a najpogosteje z ropanjem oslabelih oku�enih dru�in, z nakupom oku�enih �ebeljih dru�in, z oku�enimi satnicami, panji, orodjem, medom itd. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji odkritih vedno ve� novih �ari�� bolezni. Za to je ve� vzrokov: zaradi �tevilnih propadov �ebeljih dru�in in posledi�no ropov oslabelih dru�in ali praznih panjev, �e jih �ebelar ni pravo�asno zaprl, o�istil in razku�il, slabe oskrbe �ebeljih dru�in s kvalitetno hrano, neznanja posameznih �ebelarjev prepoznati spremembe, �e sanacija �ari��a bolezni ni opravljena po navodilu ali dovolj temeljito, �e premiki �ebeljih dru�in niso sledljivi, �e se preva�a �ebele na pa�o v in iz obmo�ja zapore zaradi hudi gnilobe, �e je na obmo�ju ve� neregistriranih �ebelnjakov, ki jih ni v evidencah in se ob izbruhu bolezni ne pregledajo in drugo.

Ob pojavu suma bolezni bo poobla��eni veterinar VF NVI v najkraj�em �asu pregledal obolelo dru�ino in odvzel vzorce za laboratorijsko preiskavo. Po potrditvi bolezni bo uradni veterinar Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) odredil ukrepe, med drugim sanacijo �ari��a in zaporo obmo�ja okrog �ari��a bolezni, znotraj katere je potrebno pregledati vse �ebelje dru�ine, kar opravijo veterinarji VF NVI. V kolikor se znotraj zaprtega obmo�ja odkrije nove primere bolezni, se obmo�je zapore raz�iri in pregleda vse �ebelje dru�ine tudi na obmo�ju raz�iritve, kar se pogosto dogaja.

V dobro organiziranih �ebelarskih dru�tvih ti pregledi potekajo veliko hitreje, ve�ji je red na pasi��ih, strokovno znanje organiziranih �ebelarjev je ve�je, hitreje se sanirajo zapu��eni �ebelnjaki, ki so stalen in zelo nevaren vir oku�b. Hitra sanacija oku�enega �ari��a in posledi�no sprostitev zapore obmo�ja zaradi hude gnilobe pa je v interesu tako �ebelarjev kot veterinarjev.

Zaradi tega vsa �ebelarska dru�tva pozivamo, da vlo�ijo maksimalni napor pri sodelovanju med �ebelarji ter strokovnimi slu�bami VF NVI, saj je to velikega pomena pri nadzoru in sanacijah �ari�� hude gnilobe �ebelje zalege. Pogosto neodzivnost posameznih �ebelarjev na obmo�ju zapore, ki ne omogo�ijo pregleda svojih �ebeljih dru�in, povzro�i podalj�evanje zapore. Veterinarji VF NVI se zelo trudijo taka obmo�ja �im hitreje pregledati, zato pozivamo vse �ebelarje, da se odzovejo na obvestila o na�rtovanih pregledih in so v �asu dogovorjenega pregleda prisotni v �ebelnjaku ali pa zagotovijo prisotnost poobla��ene osebe, ki je sposobna asistirati pregledu �ebeljih dru�in (odpreti panj, izvle�i vse sate s pokrito zalego in jih pokazati veterinarju). Prav tako apeliramo na �ebelarska dru�tva in �ebelarje, da kjer je ugotovljena huda gniloba �ebelje zalege, da sanacijo opravijo striktno po navodilih uradnega veterinarja UVHVVR in veterinarja VF NVI.

Da bi se pribli�ali cilju sanacije �ari�� hude gnilobe �ebelje zalege v 40 dneh, ki ga je sprejel UO �ZS in je bil posredovan na MKGP, pa bo potrebna res hitra in maksimalna podpora �ebelarjev in �ebelarskih dru�tev poobla��enim veterinarjem in izvajanje dobre �ebelarske prakse v vsakem posameznem �ebelarstvu. S tem bo tudi zmanj�ana mo�nost prenosa hude gnilobe �ebelje zalege na sosednja �ebelarstva in posledi�no manj�e �tevilo �ari�� bolezni. Samo s skupnim sodelovanjem bo sanacija uspe�na in v zadovoljstvo vseh.

S spo�tovanjem!
pripravil: Vlado Augu�tin predsednik
svetovalec za tehnologijo
No� Bo�tjan

O kak�nih 40-tih dnevih je tukaj govora? Je morebiti �ZS sprejela kak�en program zatiranja hude gnilobe? Pa menda ja ne! Tak�en celovit in operativen program je lahko u�inkovit le, �e ga skupno sprejmejo Veterinarska in�pekcija, NVI in �ZS ter s z njim zadol�i �ebelarska dru�tva in vse posami�ne �ebelarje, da v njem sodelujejo in ga pomagajo izvesti.

[color=blue][b]Kot pomembna postavka tega programa pa mora biti na prvem mestu celovito, hitro in korektno informiranje vseh �ebelarjev v nekem prostoru o vseh dogajanjih, �ari��ih, ukrepih in drugih dejanjih, ki se izvajajo na podro�ju zatiranja hude gnilobe. Huda gniloba je ku�na bolezen, ki ne pozna meja �ebelarskih dru�tev, krajevnih skupnosti, ob�in in upravnih enot ter mora tak�en program zatiranja HG zajemati veliko �ir�i teritorij kot le posami�ne 3km ku�ne kroge in biti �asovno naravnan na najmanj 3 leta intenzivnih ukrepov ter aktivnosti vseh �ebelarjev, �ebelarskih dru�tev, dr�avnih institucij ( NVI in Veterinarska in�pekcija ) pristojnih organov Upravnih enot in ob�in. Da tak�en celovit program zatiranja HG ( in posredno tudi varoje ) pri mnogih �ebelarjih ne bo sprejet z navdu�enjem je seveda �e sedaj jasno. Mnogi se bodo tudi na vse na�ine upirali, vendar ima dr�ava sredstva in na�ine, da se tak�ne �ebelarje zdisciplinira. Enkrat se bo enostavno moralo zgoditi ali pa bo �ez relativno kratek �as celotno Pomurje ku�no! Bolj�e prej kot pa, ko bodo nastale �kode nedvomno precej huj�e za vse. Za male, srednje in velike. �eleli ste pri vsaki drugi hi�i �ebele in sedaj jih imamo. Imamo pa tudi vse posledice te prenaseljenosti s �ebelami in raznimi �ebelarji. Se spomnite kako ste napadli predstojnika NVI, ko je javno povedal, da je v Sloveniji preve� �ebel in da so pri mnogih �ebelarjih �ebele la�ne? In na �alost so res pri mnogih la�ne in vam to lahko potrdijo veterinarji, ki redno pregledujejo �ebelnjake. �e iz osnovno�olske biologije pa bi morali poznati posledice v naravi, ko se neka �ivalska vrsta prekomerno namno�i. Ena od posledic so seveda tudi bolezni.

KGZS predlaga spremembo pravilnika za ukrepanje ob hudi gnilobi
30.01.2018

Pospe�ili bi radi preglede prevoznih �ebelnjakov, da bi lahko �ebelarji prevozniki zdrave panje hitreje odpeljali drugam na pa�o

Petra �ubic

Da bi izbolj�ali ukrepanje ob pojavu hude gnilobe (bolezni �ebelje zalege, ki pa ni nevarna za �loveka), na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS pripravljajo predloge za spremembo pravilnika za ukrepanje ob pojavu te bolezni v panju.

Kaj �ebelarje moti in kaj bi spremenili?

Damjan Medved iz Cirkovc sodi med tako imenovane profesionalne �ebelarje, ki se s prodajo medu in drugih �ebeljih pridelkov tudi pre�ivljajo. Z o�etom imata ve� kot 900 panjev, pol v Sloveniji, pol na Hrva�kem. Ve�ino medu prodajo doma in na tr�nici, nekaj tudi na prireditvah in sejmih.

Zaradi hude gnilobe lahko �ebelarji prevozniki izgubijo vso sezono
Od �ebel oziroma prodaje medu �ivi tudi Toma� �auperl iz Limbu�a pri Mariboru. Ima okoli 200 panjev, ki jih tako kot Damjan Medved preva�a na ve� lokacij, da �ebele ujamejo tako zgodnjo kot tudi pozno pa�o. Oba sodita med 0,9 odstotka najve�jih �ebelarjev pri nas.

Opozarjata, da lahko �ebelarji prevozniki zaradi bolezni huda gniloba izgubijo vso sezono, ki ve�inoma traja od aprila do konca julija, �e se s stoji��i (prevoznimi panji) znajdejo blizu panja, ki ga je napadla huda gniloba.

Predolgo �akajo na ponovni pregled

Ko to bolezen potrdijo veterinarji Nacionalnega veterinarskega in�tituta, ki skrbijo za zdravstveno varstvo �ebel, in �ebelarju nalo�ijo, kako naj ukrepa, morajo pregledati tudi vse panje znotraj zakonsko dolo�enega ku�nega kroga. To je v polmeru treh kilometrov od oku�enega panja. Na ponovni pregled panjev �ebelarji �akajo 30 dni od odkritja �ari��a bolezni in izvedenih ukrepih, ki jih predpi�e veterinar.

Strokovni odbor za �ebelarstvo na KGZS predlaga, da bi sedanjo zakonodajo o ravnanju pri pojavu hude gnilobe dopolnili tako, da bi upo�tevali zdravstveno varstvo �ebel, sistem pridobivanja razli�nih certifikatov za tr�enje medu v tujino ali to, da poteka prodaja le na nacionalni ravni. Pri zakonski opredelitvi polmera ku�nega kroga bi bilo smiselno upo�tevati tudi letni �as, konfiguracijo terena, ali se bolezen pojavlja prvi� ali se ponavlja. V �im kraj�em �asu bi bilo smiselno pregledati vse panje v ku�nem krogu, pri tem pa upo�tevati tudi, ali gre za rejo plemenskih matic, pravi Gabrijela Salobir s KGZS.

Ker je ob pojavu hude gnilobe na posameznem obmo�ju veterinarjev premalo, lahko �ebelarji na pregled panjev precej �akajo, obvezen kontrolni klini�ni pregled �ebel v �ebelnjaku, ki ga opravi Nacionalni veterinarski in�titut, pa pote�e najmanj 30 dni po izvedbi vseh predpisanih ukrepov in kon�ni dezinfekciji, ki jo je veterinar odredil za panje s hudo gnilobo.

�Tak�na zapora, ko �ebelarji prevozniki niso smeli odpeljati zdravih panjev iz ku�nega kroga, je lani dolgo trajala na Kozjanskem, tamkaj�nji �ebelarji so izgubili vso sezono in ostali brez medu,� dodaja Gabrijela Salobir. Podobno izku�njo je lani v okolici Maribora imel tudi Toma� �auperl: ��eprav so bile moje �ebele zdrave, je bila zapora od februarja do septembra lani. Veterinarski pregledi bi lahko bili bolj�e organizirani, a tudi �ebelarji bi morali hitreje ukrepati, kot zahteva veterinar.�

KGZS za hitrej�e preglede panjev

Da �ebelarji prevozniki zaradi dolgega �akanja na veterinarski pregled ne bi na obmo�ju, kjer se je pojavila huda gniloba, obstali tri ali celo �est mesecev, na KGZS pripravljajo pobude za spremembo pravilnika. �Ko tako dolgo �akamo na veterinarja, se lahko gniloba raz�iri tudi v na�e panje in pomori �ebele. Ko ni �ebel, ni medu in ni zaslu�ka, ki je za profesionalne dru�inske �ebelarje edini vir prihodkov. Zato se na kmetijsko-gozdarski zbornici zavzemamo, da bi skraj�ali �as mirovanja na obmo�ju hude gnilobe na najve� en mesec. Tak�no ureditev imajo tudi v sosednjih dr�avah. Na KGZS bomo predlagali spremembo pravilnika, ki bo do �ebelarjev prevoznikov bolj prijazen, in upamo, da jih bosta kmetijsko ministrstvo in vlada tudi sprejela,� pravi Damjan Medved, predsednik strokovnega odbora za �ebelarstvo na KGZS.

Predlagajo, da veterinar v �im kraj�em �asu, denimo v 10 dneh po potrditvi hude gnilobe v okolici, pregleda premi�ne �ebelnjake v bli�ini in dovoli premik panjev, kjer ni znamenj te bolezni, drugam na pa�o. S tem bi za��itili zdrave �ebelje dru�ine pred oku�bo in poginom.

Pomo� �ebelarske zveze

��ebelarji so se s �ebelarsko zvezo Slovenije (�ZS) dogovorili, da ko bo Nacionalni veterinarski in�titut dolo�il 'en krog hude gnilobe', bo �ZS tehni�no pomagala, da bodo pregledi panjev tekli hitreje. Tudi tako, da bi na obmo�je, kjer je �ari��e hude gnilobe, pri pregledovanju panjev pomagali tudi veterinarji z drugih obmo�ij. �ebelarji si hkrati �elijo bolj�e promocije dobrih praks, denimo s katerim �ebelarskim ukrepom se bolezen bolj u�inkovito nadzoruje oziroma skraj�a, u�inkovitost zdravil pa pove�a,� dodaja Gabrijela Salobir.